Odprli pristan in prvo raziskovalno plovilo v okviru evropskega projekta LIFE Stop Cyanobloom

Odprtje, je 12. junija 2014 ob 12. uri na Koseškem bajerju v Ljubljani, organiziralo podjetje Arhel, d. o. o, z uvodnim nagovorom prof. Janeza Koželja, podžupana Mestne občine Ljubljana.

Dogodek, ki se je nadaljeval z dnevom odprtih vrat, je vzbudil zanimanje številnih strokovnjakov in dnevnih obiskovalcev Koseškega bajerja. Po uvodnem pozdravu je dr. Maja Zupančič Justin predstavila razlog prireditve dogodka in ozadje projekta. Povedala je, da je v okviru projekta LIFE, s polnim naslovom Inovativna tehnologija kontrole cvetenja cianobakterij, projektna skupina dosegla prvi pomembni mejnik. Mejnik predstavlja izgradnja prvega plovila v okviru projekta z imenom »Stop Cyanobloom 1«, ki so mu postavili nadvse markantno čolnarnico.

Projekt je deležen finančne podpore s strani Evropske komisije. Inovativna ideja projekta je usmerjena k ohranjanju dobrega stanja voda, ki predstavlja enega najpomembnejših ciljev evropske okoljske politike. Danes je sicer že veliko narejenega na področju preventive oziroma zaščite voda.  Le-to predstavlja čiščenje odpadnih voda, upoštevanje smernic dobre kmetijske prakse na področju gnojenja, itd, kar vse zmanjšuje prekomerno obremenjevanje voda. Na tak način se neželene posledice, kot je cvetenje alg in cianobakterij, ki se v skrajnih primerih pojavlja kot gošča na vodni površini, pojavljajo v manjši meri. Vseeno pa ta problem ni do konca rešen. Kljub preventivnim ukrepom, imamo zaradi različnih vzrokov še vedno evtrofna vodna telesa, torej vode, bogate z rastlinskimi hranilnimi snovmi, v katerih prihaja do cvetenja cianobakterij. Te vode so lahko strupene za vodne organizme in ljudi, še posebej ob razpadu cianobakterijkega cveta.

In prav cianobakterije in njihovi toksini so fokus projekta. Cilj projekta je optimizacija in demonstracija visoko tehnološke rešitve na tem področju. S tem projektom želi Arhel d.o.o. v sodelovanju s partnerji predstaviti hitrejše, enostavnejše in cenovno sprejemljivejše odkrivanje pojavljanja cianobakterij, v prostorsko in časovno gostejši skali, kot to omogočajo obstoječe metode. Naslednji cilj predstavlja okoljsko sprejemljivejši način omejevanja prekomerne razrasti cianobakterij, v primerjavi z obstoječimi kemijskimi metodami njihovega zatiranja.

Z današnjo otvoritvijo bo projektna skupina pričela z demonstracijo delovanja plovila na Koseškem bajerju, kjer se občasno pojavlja cvetenje cianobakterij.  Bližina bajerja ljubljanskemu podjetju omogoča lažjo začetno koordinacijo del in optimizacijo opreme. Drugo vodno telo je Blejsko jezero, na katerem se bodo aktivnosti pričele v letu 2015. Blejsko jezero je precej večje in globje in ima hkrati drugačen način pojavljanja cianobakterij, kot ga zasledimo na Koseškem bajerju, in s tem predstavlja nov in še večji izziv.

Projektno skupino sestavljajo podjetje Arhel d.o.o., koordinator projekta ter partnerski organizaciji, Nacionalni inštitut za biologijo in Občina Bled. V delo je vključena interdisciplinarna skupina strokovnjakov z znanji s področja elektronike, mehatronike, fizike, strojništva, biologije in varstva okolja. V okviru postavitve pristana in zagona del na Koseškem bajerju je podjetje Arhel vzpostavilo dobro sodelovanje z Mestno očino Ljubljana in njenim oddelkom za okolje in prostor, ki jih je usmerjal skozi postopke pridobivanja dovoljenj in komunikacije z različnimi deležniki. Koseški bajer je kljub temu, da je majhno vodno telo, zelo pomemben za lokalno skupnost kot tudi pomembna naravna vrednota.  S pomočjo usmeritev s strani prof. Koželja in načrtovanja s strani arhitektov Mihe Kajzelja in Roka Žnidaršiča, avtorjev obstoječe prostorske ureditve  Koseškega bajerja, jim je uspelo zgraditi prikupen objekt, skladen z okolico.

V nadaljevanju je prof. Janez Koželj, podžupan mestne občine Ljubljana, predstavil novo pridobitev in dodano vrednost, ki je nastala z uspešnim sodelovanjem podjetja in Mestne občine. Skupaj z  direktorjem podjetja Arhel, Markom Gerlom sta predala pristan in plovilo svojemu namenu.

Dr Andrej Meglič in prof. dr. Bojan Sedmak sta v nadaljevanju dogodka predstavila podrobnosti delovanja plovila in njegove zmogljivosti ter demonstrirala način zaznavanja cianobakterij, ki ga omogočajo specifične lastnosti cianobakterijskih barvil.

http://lifestopcyanobloom.arhel.si/     in      http://www.arhel.si/

Dodatne informacije: dr. Maja Zupančič Justin; telefon: 059 033 386; GSM: 031 361-698;

e-pošta: maja.justin@arhel.si